Članki12/06/2020Gradnja Pasivne Hiše iz Opeke

https://zelenagradnja.si/wp-content/uploads/2020/06/DSC_0393-1280x850.jpg

Odločitev za gradnjo pasivne hiše je potrebno sprejeti že v zgodnji fazi priprave idejnega projekta, saj lahko le tako dosežemo najboljše možne učinke in izvedljivost  projekta. Razlika med klasično zidano nizkoenergijsko hišo in pasivno so kar velike. Tu bi poudaril predvsem v reševanju toplotnih mostov in ustrezne toplotne izolacije ter optimalnega izkoriščanju sončnega obsevanja skozi steklene površine.

Gradnja vsake hiše se začne pri temeljih, ki pa so bili v preteklosti zelo slabo toplotno izolirani, kar je vodilo do pogosti težav z vlago in plesnijo v kotih. Zato je potrebno pri gradnji pasivne hiše temelje dobro toplotno izolirati, kar pa je zelo težko dobro izvesti.  K sreči, obstaja možnost izvedbe temeljne plošče na sloju toplotne izolacije iz XPS, visoke tlačne trdnosti, kar nam omogoča gradnjo brez toplotnih mostov v stiku z zemljo. Prednost temeljne plošče je predvsem v tem, da ni nikakršnih toplotnih mostov, kot tudi hitrejša in lažja izvedba. Stroškovno pa je zelo podobno. Paziti pa moramo kadar hiša ni podkletena, da izvedemo dodatno toplotno izolacijo tudi v pasu okoli hiše, da ne pride do zmrzovanja zemljine pod robom temeljne plošče. Pred betoniranjem temeljne plošče in polaganjem toplotne izolacije je potrebno poskrbeti še za instalacije, ki potekajo pod temeljno ploščo, predvsem voda, kanalizacija in elektrika. Hidroizolacija se lahko izvede pod temeljno ploščo ali nad njo. Po naših izkušnjah priporočamo izvedbo hidroizolacije pod temeljno ploščo, vendar je potrebno zelo paziti pri vgradnji armature, da jo ne poškodujemo, še posebno kadar ni dodatno zaščitena  z slojem toplotno izolacijo. Prednost hidroizolacije pod temeljno ploščo je predvsem pri izvedbi vertikalnih vezi kot tudi pri zidanju zidu, saj je lažje izvesti stik med temeljno ploščo in zidom, kot tudi  ni potrebno paziti na zidarje in inštalaterje, da bi poškodovali hidroizolacijo. Ko je temeljna plošča dovolj trdna, lahko pričnemo z zidanjem nosilnih zidov. Tu se pojavi vprašanje, kaj je bolj smiselno ali uporabiti brušeno termo opeko, ki se lepi z lepili ali navadno termo opeko, ki se zida z uporabo cementno apnene malte. Po naših izkušnjah je zagotovo boljša uporaba brušene opeke, saj potrebujemo bistveno manj ljudi za izvedbo, zidanje pa je tudi hitrejše in bolj natančno. Večina naših strank se je odločila za gradnjo iz brušene opeke, kar se je pokazalo kot dobra praksa. Tudi mojstri, ki so izvajali glavna dela so bili v začetku skeptični, vendar so po končani prvi hiši izjavili, da je tak način gradnje lažji in kvalitetnejši. Zidanje prve vrste z brušeno opeko je najzahtevnejši del celotnega postopka gradnje. Potrebno je v celoti pripraviti ravno podlago z ustrezno malto, potem pa še v svežo malto vtisnemo prvo vrsto opeke, nato vsako opeko poravna z libelo in  alu letvijo. To je zelo pomembno, saj v nadaljevanju ne moremo več popraviti storjenih napak. Tu lahko investitorju pomaga  mentor s strani dobavitelja opeke, kadar ne boste izbrali mojstra, ki ima ustrezne izkušnje s tako gradnjo. Zidanje se nadaljuje, ko se posuši prva vrsta opeke s polaganjem druge vrste v lepilo v skladu z navodili proizvajalca. Za vertikalne vezi priporočamo uporabo tipskih EPS elementov, ki zelo poenostavijo gradnjo, ker odpade opaženje. Vendar je pred betoniranjem  potrebno opraviti ojačitev vertikalnih vezi s povezavo z žabicami, da ne bi prišlo do poškodbe opažnih elementov v času betoniranja. Pri izdelavi medetažne plošče se lahko investitor odloči za montažno izvedbo z ustreznimi nosilci in opečnim polnilom ali klasično AB ploščo. Pomembno je, da se izvede dodatna izolacija venca, za kar se lahko uporabi pri večji debelini zidu venčna opeka z dodatno toplotno izolacijo ali pa tipski opažni izolacijski elementi, ki jih enostavno nalepimo. Tako se izognemo zamudnemu opaženju venca in odpravimo možnost nastanka toplotnega mostu. V primeru, da imamo balkon, pa je potrebno na s tik z zidom vgraditi termo košaro, ki prepreči linijski toplotni most. Rešitev, da bi balkon toplotno izolirali obojestransko ni optimalna, je pa primerna pri sanacijah. Pri zidanju kolenčnega  zidu mansarde in poševnega dela  je potrebno paziti, da ti niso pozidani do vrha ostrešja, ampak morajo biti nižji za predvideno debelino toplotne izolacije, vendar ne manj kot 30 cm.

Strešna konstrukcija pri pasivnih hišah je odvisna od tega ali je podstreha ogrevana ali hladna. Kadar je podstreha ogrevana oziroma meji na mansardni prostor je potrebno upoštevati kar nekaj dodatnih pravil izvedbe. Kot prvo je potrebno nad špirovce vgraditi  lesnovlaknene plošče deb. cca 3,5 cm,  ki praviloma nadomestijo uporabo folij sekundarne kritine. Pri izvedbi stropa nad mansardo je potrebno paziti predvsem na pravilno postavitev toplotne izolacije, parne ovire, kot tudi zagotoviti trajno zrakotesnost. Ena od rešitev je, da pod špirovce namestimo prečne letve in celoten prostor zapolni z ustrezno toplotno izolacijo. Na letve se pritrdi ustrezna parna ovira (SD 10), za kar se priporoča uporaba OSB3 plošč ali drugih ustreznih materialov. Stike med ploščami in zidovi je potrebno polepiti s posebnimi EPDM trakovi, oziroma drugimi vrstami sistemski tesnilnih trakov za zagotavljanje trajne zrakotesnosti. To rešitev uporabljamo predvsem v primerih, ko potrebujemo instalacijsko ravnino za potrebe prezračevanja in razvoda instalacij v stropu. Prednost takega stropa je predvsem v lažjem zagotavljanju zrakotesnosti, kot tudi v poznejših predelavah ali popravilih. Druga možnost, pa je izvedba stropa z uporabo gips kartonskih plošč in ustrezne sistemske podkonstrukcije. Pri tem je potrebno paziti, da se gips kartonske plošče namestijo šele po izvedbi vseh mokrih postopkov pri gradnji hiše in ob ustrezni zračni vlagi v prostoru. Rešitve, ki se uporabljajo pri montažnih hišah, niso v celoti primerne pri gradnji zidanih hiš, saj je problem predvsem v  tesnjenju med stropom in zidom, zaradi možnosti povesa in nihanja stropa v primeru potresa.

Hiša je končno dobila streho in sedaj je čas za pripravo na montažo oken in razvoda instalacij. Pri okenskih odprtinah je potrebno paziti, da se pred montažo oken vse špalete ustrezno obdela s toplotno izolacijsko malto ali pa jih obložimo s toplotnoizolacijsko ploščo na ustrezno dimenzijo odprtine, da bo možno izvesti tesnjenje oken v skladu s smernicami RAL. Pri izvedbi instalacij na zidovih, ki mejijo na zunanji zrak je potrebno paziti, da so instalacije nameščene v predhodno obdelane odprtine z malto, da ne pride do netesnih mest ovoja stavbe. Izvedba elektroinstalacij pa se mora izvajati  s posebno prirejeni razvodnimi dozami, ki dosegajo popolno zrakotesnost. Ko imamo nameščena okna in izvedene instalacije se pripravimo na izvedbo notranjega ometa. Izbor ustreznega materiala za omete je zelo pomemben, saj ta pogojuje ustrezno zrakotesnost hiše, ki je zelo pomemben člen pri gradnji pasivne hiše. Zato priporočamo izdelavo klasičnih ali strojnih cementno apnenih ometov, nikakor pa ne tankih gips strojnik ometov. Pri oknih je potrebno namestiti posebne zaključne letvice, ki omogočajo dobro tesneje oken, poleg tega pa preprečujejo nastajanje razpok med oknom in ometom.

Po končanih ometih je čas za izvedbo testa zrakotesnosti ovoja hiše. Vsekakor je test zrakotesnosti potrebno izvesti pred izvedbo tlakov in ko so končani vsi razvodi instalacij. Če je test uspešen smo »zmagali« in lahko nadaljujemo z aktivnostmi  gradnje hiše.

Če želimo, da bi pri gradnji v celoti izkoristili prednosti sistemskih rešitev je zelo pomembno, da predvidimo debelino zunanjih nosilnih zidov vsaj 30 cm ali več in debelino toplotne izolacije na fasadi vsaj 20 cm. S tako sestavo zidu lahko dosežemo toplotna prehodnost, ki je praviloma boljša od 0,13 W/m2K, kar je tudi minimalno potrebno, da dosežemo standard odlične nizkoenergijske ali pasivne hiše. Izbor ustreznega materiala za toplotno izolacijo fasade je odvisen od predvidenih toplotnih izgub, kot tudi drugih potreb glede vplivov iz okolja. Najprimernejša rešitev za opečne hiše je izbor izolacije iz kamene volne, še posebej kadar se hiša nahaja v hrupnem območju. Nič pa ni narobe, kadar uporabimo za izolacijo predvsem cenejše sintetične materiale (EPS), ki imajo enako ali celo boljšo toplo izolacijsko sposobnost, kot kamena volna. Pri izvedbi fasade je potrebno paziti, da je dovolj toplotne izolacije okoli okenskih odprtin in vrat, da preprečimo vse toplotne mostove.

Pri ostalih pomembnih rešitvah, ki  jih moramo upoštevati pri gradnji so še izbor ustreznih oken z  vgradnjo ustreznih senčil, ki so ključni element za toplotne izgube ovoja hiše, koriščenju energije sonca za ogrevanje prostorov, preprečevanje pregrevanja prostorov zaradi sončnega sevanja od zgodnje pomladi do pozne jeseni, kot tudi  naravi osvetlitvi prostorov. Pri izboru oken je zelo pomembno kakšne karakteristike ima okvir oken (Uf), saj predstavlja povprečno 30-35% celotne površine okna. Zato ni dovolj le podatek, ki ga nudijo dobavitelji oken (Uw) za ustrezen izbor okna, saj bi lahko zahtevano toplotno prehodnost vgrajenega okna Uw = 0,8 W/m2k, lahko dosegli z uporabo okvirja okna z prehodnostjo Uf  = 1,2 W/m2k in zasteklitvijo Ug = 0,5 W/m2k. Zato stroka priporoča uporabo okvirjev oken, ki imajo toplotno  prevodnost  nižjo od Uf  = >0,95 W/m2k. Pri izboru stekel, pa je potrebno paziti, da izberemo stekla, ki imajo večji prehod sončnega sevanja, tako imenovana stekla solar +, s karakteristikami stekla  g = < 0,60% in Ug = 0,6 W/m2k. Okna morajo biti vgrajena obvezno po smernicah, ki jih predpisujejo s standardi RAL , poleg tega pa je pomembno, da okna pomaknemo vsaj za 3cm v linijo toplotne izolacije fasade, preostali del okvirja pa ostane v predelu zidu, kar omogoča še stabilno in cenovno ugodno vgradnjo. Okno je sicer priporočljivo vgraditi v celoti v fasadno izolacijo, vendar zaradi podometne vgradnje zunanjih žaluzij in zaradi slabše nosilnosti termo zidakov in bistveno višjih stroškov izvedbe, se v praksi to ne izvaja pogosto. Je pa obvezna v primerih, kadar imamo ob oknih betonske okvirje in preklade, ki niso dovolj toplotno izolirani.

Ogrevanje in prezračevanje v zidanih pasivnih hišah se bistveno ne razlikuje od sistemov v montažnih hišah. Vendar je potrebno upoštevati, da ima zidana hiša, bistveno večjo akumulacijo toplote v konstrukcijah, kar nam zagotavlja odlično mikroklimo. Zato moramo pri izboru ustreznega ogrevanja upoštevati, da je izbran sistem hitro odziven, saj le tako lahko optimalno izkoriščamo energijo sonca in notranjih virov, brez dodatnih potreb po aktivnem hlajenju. Najpogostejši izbor vira ogrevanja je toplotna črpalka zrak – voda ali kaminske peči na biomaso. Pri izvedbi ogrevanja z toplotno črpalko uporabimo stensko ali talno ogrevanja v  kombinaciji z mikro konvektorji, kar nam omogoča najboljše izkoristke toplotne črpalke in hitro odzivni sistem, brez pregrevanja prostorov. Pri ogrevanju na biomaso, pa so najpogostejši izbor sodobni nizko temperaturni radiatorji, ki imajo najboljše razmerje med ceno in izkoristki ter učinkovitostjo ogrevanja. Na območju primorske, pa je v hišah potrebno predvideti še dodatno hlajenje, po možnosti pasivno ali s pomočjo drugih virov, kot so split enote, še posebej pri bolj obremenjenih hišah. Pri prezračevanju  je potrebno predvsem paziti, da je sistem ustrezno dimenzioniran na število uporabnikov hiše, ter da ima vračanje vlage odpadnega zraka.

Zidana pasivna hiša se od nizkoenergijske hiše loči le po kvaliteti izvedbe, ne pa po konstrukcijskih lastnostih. Zato je to hiša, ki bo v prihodnosti postala standard gradnje.

Zelena gradnja, 2021 © Pravice pridržane. Oblikovanje: rajkom.si