Pasivne hiše

Ime pasivna hiša ne pomeni, da je to klimatizirana hiša ali da take hiše ni potrebno dodatno ogrevati, temveč izhaja iz dejstva, da tako grajena hiša optimalno izkorišča toplotne dobitke sonca in drugih notranjih virov energije za potrebe ogrevanja. V poletnem času pa mora biti ustrezno zasenčena, da v večini primerov ni potreb po dodatnem hlajenju. Poimenovanje in standard pasivne hiše je že v začetku 90-ih letih postavil njen utemeljitelj dr. Wolfgang Feist iz inštituta Passivhaus, iz Darmstadta v Nemčiji. Med osnovne standarde je potrebno omeniti arhitekturne zakonitosti kot je orientiranost hiše z steklenimi površinami v smeri J, V in Z, kompaktna oblika stavbe, ustrezna zrakotesnost n50 < 0,6h-1 in izvedba konstrukcij toplotnega ovoja stavbe brez toplotnih mostov. Potrebno je tudi vgratiti zadostno debelino toplotne izolacije na celotnem ovoju stavbe, okna s trojno zasteklitvijo, ustrezen sistem ogrevanja z uporabo obnovljivih virov energije ter centralno prezračevanje z vračanjem toplote in vlage odpadnega zraka.

Spremljajte nas tudi na

Kako je načrtovana?

Pasivna hiša je načrtovana tako, da za svoje obratovanje potrebuje zelo malo energije. Uveljavljena je mednarodna vrednost, da takšna poraba za ogrevanje ne sme presegati 15 kWh/m2 ( cca1,5 litra olja/m2) na leto. To majhno potrebno toplote za ogrevanje je sicer mogoče dovajati pri manjših hišah tudi z dogrevanjem vstopnega zraka, ki ga dovajamo v vsak posamezen prostor s pomočjo prezračevalnega sistema, vendar pa je v realnosti to težko doseči. V primerjavi s klasično hišo porabi pasivna hiša približno 85-90 % manj energije za ogrevanje. Omejena pa je tudi raba skupne primarne energije, ki ne sme preseči 120 kWh/m2 na leto. Pravilno načrtovane hiše ne potrebujejo aktivnega hlajenja na področju celinskega dela Slovenije, razen na območju Primorske. V alpskem prostoru je bilo v zadnjih 30 letih zgrajenih že preko 100.000 pasivnih hiš. Strošek ogrevanja takih hiš velikosti cca 150m2 je od 100 do 160 € na leto.


Želite aktualne informacije s področja gradnje?

So stroški gradnje višji?

Veliko investitorjev se ob izrazu pasivna hiša ustraši zahtevnosti načrtovanja, drage izvedbe ali pa “neznanega” načina sodobne gradnje. Zahtevnost gradnje ob pravi strokovni pomoči ni nič posebnega, stroškovno pa je razlika v primerjavi s klasično dobro izolirano hišo brez prezračevanja in hišo grajeno v pasivnem standardu od 3 do 8 %.  Višji strošek gradnje se v celoti pokrije s pridobitvijo nepovratnih sredstev, ki jih nudi Eko sklad j.s., izključno za namen spodbujanja gradnje skoraj nič-energijskih ali pasivnih hiš.

Spremljajte nas tudi na

Zelena gradnja, 2020 © Pravice pridržane. Oblikovanje: rajkom.si